MORJE
Doroteja Jazbecr. 1987
MORJE
Na modrih prostranstvih
sredi skalovja si tiha galeba
šepetata o minulih znanstvih
in ko peneča voda zagrebava
razbeljeno kamenje, stare mreže
pokojnih ribičev plapolajo v toku,
ustvarjenem od jate rib. Kot bi sveže
življenje se pretakalo v morskem soku.
In ko zaslišim boječi otroški jok,
odplavam v svoj prekrasni svet
kjer sonce pekoče kraljuje,
v začaran krog
nenehno morje valuje.
Tu je paradiž tudi, ko moraš umreti…
Locutio 37 · 1. september 2007 · Letnik X · www.locutio.si · ISSN 1580-4151