Papir: A4 A5 Vsa številka 109 Nazaj na članek V oknu za tiskanje izberite tiskalnik ali »Shrani kot PDF«.

VOJNA JE MIR

Diana Rosandićr. 1964

vojna je mir
ki je na poti do sebe
srečal nekoga drugega.


angel, ali obstajam?
na svinčenih ledjih
moj angel
je mesto
zlito v nekaj barvah
vanj je človek položil jajčece
da bi se rešila krila
zato ne igraj po mesečini
po odrazu moje smrti
raje zagrej ujeto praznino
ki ti vre v rokah
na lopaticah mi klijejo rogovi
ti trdiš – perje
in s prsti razmikaš kožo
kjer govori tetovaža z živo sliko
o enem naboju
in trenutni smrti.

In ko pomislim da bom padel
nasmeješ se nadčloveško
iz rdečega žarka sonca
ki se mi dotika ustnica
ker je moj obraz
vse manj zemljevid upanja
naivno pričakovanje neke svetle knjige
v kateri je vpisano vsakogaršnje ime.
Toda ali znaš brati, moj angel?
Reci
ali vendarle obstajam?


Včasih v rovu oblečem čiste
votle nogavice na premražene roke
in razmišljam o čem si razmišljala ti ko si jih pletla
in vidim tvoje roke čiste kot veter
igle pa letijo desno desno
nikoli levo
nikoli levo
in jih lahko slišim kako pokljajo v tišini

pravijo mi da sem nor – nogavice nosim za rokavice
in kazalec ujet ne more potegniti petelenam
nor sem, ker nisem ob tebi da se igram
kot mače s tvojimi klobčiči volne
ko se bom …
če se bom …
sploh vrnil
nikoli ne zakrpaj te luknje na palcih


grmade slutijo darove večnosti
modreci sedijo okrog ognja
in si grejejo stegnjene roke


mar ni ljubezen
neko božje vprašanje
na katerega mora človek najti odgovor

Locutio 109 · 1. maj 2019 · Letnik XXII · www.locutio.si · ISSN 1580-4151