Papir: A4 A5 Vsa številka 109 Nazaj na članek V oknu za tiskanje izberite tiskalnik ali »Shrani kot PDF«.

BLAGA ŽENA

Ivan Legiša

    BLAGA ŽENA

Ko sem te ugledal,
 ker sem te želel imeti,
    kakor On na križu
      razprostrl sem roki
        in te vabil k svojmu
          vročemu srca obližu.

            Lilijo hotel sem – vdani
              nežno te: objeti,
                ceniti in spoštovati,
                  ti z ljubeznijo sijati,
                    kakor sonce zemlji,
            ki me s kruhom hrani

    ZALIKA

Zalika zala,
 vse od začetka
  s toplim pogledom
   v mojo zavzetost si se zaljubila.

    Zaupno si mi
     noro nebogljenost
      v dobro nagnila
       in upanje dala.

         Nikogaršnja zmamljenka
          izvirna v zvestobi
           se nisi nikoli
            od mene ločila.

    JE SONCE SIJALO

Veter se v krošnjah je zibal,
  Sonce je v zraku lebdelo igrivo,
    sopel na vratih sem neučakljivo,
      in vse mogoče ugibal.

        Ko pa odprla si vrata,
          tvoja ljubezen bogata
            noro opojno me je s pripogibom,
              k sebi privila s prav sladkim poljubom

                Jo golobica gruleča,
                  dolge trenutke si vsa koprneča
                    tiho prestajala zvesta –
                    upala, kdaj me prinesla bo cesta.

    PO KAPLJICAH

Draga, vse je dobro,
 kar v tebi se pretaka
  in mi po kapljicah curlja
   v plašno dušo.

    Obdarjena z dobroto,
     koliko in kaj darov:
      ponudiš, zaželiš
       in vljudno daš.

        Dobri Bog, da zmeraj bo
         tako ostalo,
          še dolgo blagoslavljaj
           to najino zavezo.

    DOBRA POLOVICA MOJA

Dobra polovica moja,
 daj no, daj!
   Kot takrat – jeseni
     res imam te rad
       tudi zdaj.

         Saj, prav vse kar vidim,
           kar sem v tebi videl kdaj,
             je neomejena vame zavarjena
         tvoja topla ljubav.

NE VEŠ?

Kaj še ne veš?
 Ti si čolnič moj
  v vetru zibajoč.

   Glej, poglej!
    Ti si moj
     hišni roženkravt rdeč.

      Dan na dan vneto ti prilivam
       in na varno vlečem
        v svojega srca pristan.

    APRILSKI CVET

Z močjo ljubezni
  z velikim upom
    vse nade si vložila
      v razsežnost božje roke.
        Poslej še zame si molila,
          da sredi ceste
            vsenaokoli bi sijal
              ter na vse kriplje
                verjel v rešitev
                  čeprav bi mislil,
        da ni več pomoči.

    KAKOR VINO

Najlepše je
 ko te držim za roko,
  in ko vse moje
   hoče v tvoje priti,
    v tvoji biti biti.
     Te gledati,
      v toplo te oviti,
       hvaležen te ljubiti.
        Vedno znova
         iz oči v oči ljubezen
          kakor vino piti.
           Brez premislekov
            zaljubljen biti
 v omami neminljivih sanj.

    POMLADNI TELOH

Moj teloh,
 tvoj dušni odsev
  spomladi v radosti plešoč,
   poklonjen je meni.

    Ko s krili udarja
     v jadralnem poletu
      in ko namagneteno polje
       ter v igri kipi,

        magijsko me zdravi,
         me brez omejitve privabi,
          nakar v nepozabi
   me duševno žlahtni.

    OB SLEHERNI URI

Pri tebi
 se moje srce
  nikdar ne vznemiri
   in plaši,

    Ker ti
     vezljivo z besedo
      ob sleherni uri – mi
       izpoješ zvestobo.

        V ljubezenskem žaru
         nikar ne pomišljaš,
          ne čakaš
           ne dvomiš.

            O ljuba, pri tebi
             je moje zavetje
              in sredi puščave
            nastíljan naslon.

Locutio 109 · 1. maj 2019 · Letnik XXII · www.locutio.si · ISSN 1580-4151