KAR SE PIŠE, KAJ SE BRIŠE*
Janko Jezovšekr. 1945
bes zaudarja med govorci,
med korošci in primorci,
kranjci samozadovoljnimi,
šta-jerci lokalno vesoljnimi:
kar se piše, kaj se briše,
čuje se iz liter hiše
stare šprahe mariborske
nismo sužnji više –
gine pes, ko rimo iše
naj za vrat nam več ne diše!
*pesem iz zbirke »neumnice« (skromni poklon hojnikovi mihaeli)
Locutio 83 · 1. november 2014 · Letnik XVII · www.locutio.si · ISSN 1580-4151