V NEKAJ MORAŠ VERJETI

V NEKAJ MORAŠ VERJETI

Iskal sem čudeže,
a nisem jim verjel,
saj le preizkušajo srce.

Povsod tema, tišina,
ki se ne odmakne,
luč le v sanjah
se me dotakne.

Verjel sem,
da lahko gorim,
ostanek zate
v plamen spremenil,
da grel te bo,
saj verjel sem vate.

FUJ GA BODI

O letih mladostnih sem pel,
o kruhku, ki sem si ga želel.
O časih sedanjih zdaj pojem
in o ljubezni, ki življenja je pojem.

Po tujih odrih in shodih
te pesmi so brali,
skrivali solze ali smeh.
Na odru domačem
so se le spogledovali:
»Kdo neki poje?«
so se le spraševali.