LJUBEZEN NA 17 OBRATOV

Dva kužka in jaz
hodimo po travniku.
Zgodba brez besed.

Sprehod ob vodi.
Kako utišati misli,
da bi slišal slap?

Gledava v nebo
in vidiva dve sonci.
Katja in Marko.

Pokopališče.
Velikanska spalnica,
kjer se ne smrči.

Krmiti ptice –
zoprna preizkušnja
tolerantnosti.

Zimski dimniki –
valilnica oblakov
in lenarjenja.

Na vrtu maček
išče svoje stopinje.
Zima pritiska.

Skupni koraki,
skupne zvezde in rjuhe.
Skupno kopnenje.

Kraljuje nama
ljubezniva dvojina.
Kdo bo ostal eden?

Dal bi ti rožo,
celo gredico vrtnic.
Če bi jih plela!

Rdeči oblaki,
deset škorcev in Mesec.
Arhivski pogled.

Kako predrzno!
Hoditi po spominu
starih Rimljanov.

Velika jata.
Kot en sam organizem
številnih »jazov«.

Na potovanju
so vse poti začasne.
Še bolj kot doma!

Kriki galebov
mi prikličejo Sočo
na Sardiniji.

Preproste misli
vse zakomplicirajo.
Žvrgolenje ptic.

Živi po mrtvih
previdno stopicljajo.
Trenutno sem živ.

Sem, ki sem, ki sem,
sem zapisal na drevo,
galebi pa v smeh.