PANDORINA SKRINJICA Ha-ha-ha-haiku

AURORA

aurora – zarja
prijateljica moja
prežene temo

strahu temini
svetlobo že prinaša
obrat pogumni

zoré upanja
nosijo dan naporni
za sen večerni

jutro prinaša
lučko solidarnosti
iz teme noči

igra dam – in – daj
načine razlikuje
nas povezuje

BESEDE SRCA

ha-ha-ha-i-ku
pet in sedem stopenjski
prilega se mi

roki obe mi
služita za dajanje
srce iskanje

ona in on ali
animus in anima
večno združena

v mladosti le
pravljica se začenja
za vsa življenja

rodovom novim
le upanje prepuščam
iz roda v rod

BARVE BESED

beseda bela
vesti prinese , jeza
bliske rdeče

reši rumena
poti osvetljene
svet ozeleni

modrina neba
se smehlja nad oblaki
hvaležna modrost

mavrica nosi
izkušnje življenjske
hvaležnost mila

modrost nebeška
krivice odvezuje
modrost človeška

SVETLOBO VIDIM

življenje nosim
kot podedovano zlo
meč damoklejev

visi nad glavo
grozi z izgubami
doseženega

zgodbo prepelo
sanjam o zaposlitvi
med prijatelji

se utrga nit
zgodbe prečudovite
pade meč na vrat

na dnu prepada
korake zmotne čutim
svetlobo vidim

SKRITI BISERI

iz bolečine
školjka daleč pod morjem
biser naredi

v molk se skrije
solze v smeh ovije
še globlje rije

na dnu obupa
boginja neskončnosti
je skrila modrost

v srce poglej
skrito je odpuščanje
kot dopuščanje

reke tečejo
smer pravo iščejo
morje neskončno

ŽALOSTNA SREČA

sreča žalostna
v knjižici posthumno
nas povezuje

ljubezen večna
je v lepoti slike
nam ohranjena

razočarano
je srce pesnikovo
tam na pohorju

besede skrite
v oblačkih stripovih
nam mežikajo

misel zrisana
za večnost ohranjena
sreča žalostna

LUČKA SOLIDARNOSTI

solidna bila
je noč dobro prespana
za solidarnost

šele ko čutim
kako strah boli vse dni
lahko odpuščam

kam – kam nese me
obup neznan je pisal
pesnik vsem poznan

olastninil je
vloge dobičkonosne
tajkun pohlepni

vsaj humor vladni
spremembe obljublja
up solidarni

VEČNOST VABI

celo pepel bo
prekaljen v diamant
želje večnosti

le kapljica si
v svetovih večnosti
hlapov, oblakov

v mrazu noči
zaledeni in skopni
žarek sončevi

le navidezno
potuje sonce tvoje
uzemljenosti

odločaš svojo
le usodo zemeljsko
kapljica morja

ŽALOSTINKE

zapisane so
žalostinke boleče
le tolažeče

dušice nežne
iz utrujenih teles
so odhajale

orbite srečne
povezujejo naše
spomine večne

že nevesto vnuk
pripelje mlado, zvesto
na moje mesto

rodovom novim
zgolj upanje prepuščam
iz roda v rod

UPANJE

upanje milo
le po odpustljivosti
se bo vrnilo

med vile škrate
odšel si in demone
angele mile

SOLZE SPOMINA

žal ne brišejo samo
omilijo ga

le kapljice smo
v svetovih večnosti
hlapov oblakov

in navidezno
potuje sonce moje
uzemljenosti