Junij 2009

Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Maribor
Zveza kulturnih društev Maribor
Mariborska literarna družba

Ob tednu vseživljenjskega učenja 2009 smo 30. junija 2009 ob 18. uri v Literarni hiši Maribor, Vojašniški trg 12 v Mariboru organizirali predavanje Marjetke Žebovec - Slovenski književniki o prvi svetovni vojni. Hkrati je bila to tudi predstavitev dodatne knjige »Slovenski pisatelji - rojeni do leta 1899«.

Ob 14. uri smo se zbrali v Literarni hiši Maribor. Za začetek je prebrala kratko zgodbo »Pastir« Matilda Simonič, v kateri je lepo razporedila konfliktne osebe in tudi razrešila konflikt, je pa potek pripovedi nenavaden, ker se začenja s koncem in potem preskoči na dogodek, ki je razlog temu začetku. Morda bi se ognila tej težavi, če bi upoštevala kot osebe v pripovedi tudi tri neubogljive krave. Nekaj težav je tudi z zornim kotom - izbrala je namreč stališče naivne vsevednosti. Zatem so udeleženci delavnice prebrali svoja besedila: Tatjana Srebrnič, Erika Kotnik, Mirko Kotnik, Majda Senica Vujanovič, Maja Dolinar, Štefka Lang, Ivanka Simonič, Katica Dajčar in dr. Tilka Kren Obran.

Mentor Marjan Pungartnik je v imenu Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Območne izpostave Maribor, Zveze kulturnih društev Maribor in kulturnega društva Mariborska literarna družba podelil priznanja vsem tistim, ki so se udeleževali srečanj delavnice, v njej brali in obravnavali svoja besedila in tudi nastopali na skupinskih predstavitvah članov delavnice: Zvone Batista, Katica Dajčar, Maja Dolinar, Angela Fujs, Danica Gregorčič, Marjanca Habjanič Jerčič, Ivana Hauser, Jožica Hladin, Erna Hölzl, Erika Kotnik, Mirko Kotnik, dr. Tilka Kren Obran, Metka Lampret, Štefka Lang, Ana Nikolič, Marijana Ovčariček, Zmaga Palir, Mira Ribič Turičnik, Majda Senica - Vujanovič, Ivanka Simonič, Matilda Simonič, Tatjana Srebrnič, Ana Šmarčan, Magda Šulek, Rosvita Švajger in Inge Vogrin Mlakar.

20. junija 2009 - Glasba in literatura v Pavlovi hiši – Pod naslovom »Glasba in literatura« je bila v Pavlovi hiši, Potrna / Laafeld pri Radgoni / Ratkesburg 20. junija 2009 ob 17. uri prireditev, ki sta jo vodila gospodarja Pavlove hiše Susanne Weitlaner in Michael Petrowitsch. Najprej so predstavili najnovejšo knjigo znanstvene zbirke Pavlove hiše »Hudi glas iz Gradca gre / Eine schlechte Nachricht kommt aus Graz« - Gradec in Štajerska v zbirki slovenskih narodnih pesmi dr. Karla Štreklja. Sledili so nastopi zborov, s katerimi se je prepletala predstavitev ženske poezije Maribora v slovenščini in nemščini. Z njo je na prireditvi sodelovalo kulturno društvo Mariborska literarna družba iz Maribora. Besedila Vere Brolih, Sonje Golec, Tihomile Dobravc, Majde Senica, Stanke Devjak in Brede Slavinec je brala v slovenščini dramska igralka Nataša Sirk (Maribor), nemške prevode dr. Mirka Križmana pa igralka Rezka Kanzian (Gradec). Med zbori so nastopili zbor Pavlove hiše, komorni zbor SPD Borovlje, Moški zbor »Andrej Permož« SPD Šentjanž in Liedertafel Andritz iz Gradca.

Susanne Weitlaner in Michael Petrowitsch

Nataša Sirk in Rezka Kanzian

Srečanja se je udeležil tudi komorni zbor SPD Borovlje pod vodstvom Romana Verdela.

Nadaljujemo s Tednom vseživljenjskega učenja. Na literarnem večeru v petek, 19. junija 2009, ob 18. uri v svečani dvorani starega rotovža na Rotovškem trgu v Mariboru »Veterani tečejo častni krog«, so sodelovali avtorji, s katerimi je začel na začetku 90. let delo literarni krožek pri Društvu upokojencev Maribor-center (pozneje seniorska literarna delavnica pri ZKD Maribor in pri Mariborski literarni družbi). Stana Šopar, ki je prireditev pripravila, prispevala dekoracijo in tudi vodila, se je najprej spomnila tistih, ki so od začetka delovanka krožka umrli (Vera Brolih, Zofija Kalar, Janez Švajncer in Zmago Rafolt). Marjan Pungartnik je orisal pot literarnega krožka do danes. Podelil je medaljo Zveze kulturnih društev Maribor Berti Čobal Javornik za zaslužno kulturno delovanje, nato pa so ob sodelovanju glasbenikov (Milena Štajner, Feliks Šarman, Slavko Kralj in Samo Bračič) nastopili Berta Čobal, Ivanka Simonič, Marjetka Slavec, Majda Senica Vujanovič, Tihomila Dobravc, Francka Marinič, Jana Jelen, Bernarda Uršič in Damijan Kolar.

V spomin na stare čase je prišlo tudi veliko publike.

Večer je organizirala in tudi vodila Stana Šopar.

Milena Štajner

Berta Čobal Javornik je prejela priznanje in medaljo Zveze kulturnih društev Maribor.

Berta Čobal Javornik

Feliks Šarman

Ivanka Simonič

Samo Bračič

Marjetka Slavec

Slavko Kralj

Majda Senica Vujanovič

Tihomila Dobravc

Francka Marinič

Jana Jelen

Bernarda Uršič

Damijan Kolar

Junijsko drevo Stane Šopar

Umrl je Zmago Rafolt, ustanovitelj LIKUS in pesnik (*2. maj 1918, Maribor - *16. junij 2009, Vis).

Čestitali smo Marijani Ovčariček, ki ji je Mohorjeva družba izdala roman »Hodi ob meni«. Napovedali smo literarno prireditev »Veterani tečejo častni krog« - prvih članov literarnega krožka pri Društvu upokojencev Maribor-center, ki jo je organizirala Stana Šopar, in Dan društvene kulture Zveze kulturnih društev Maribor, kjer bosta prejela plaketi zveze dr. Mirko Križman in Breda Pugelj. Obravnavali smo 10. hitri nasvet Roba Parnella o tem, je treba pisati z užitkom in se pri tem zabavati. Ob »Tovarni« Ladislava Črnologarja smo pripomnili, da razpada zgodba na dvoje, namesto pogovora si osebe opisujejo informacije iz ozadja, je samo povzemanje. Gre za aktualistično prozo, ki pa ji manjka pripovedni moči. Marijana Ovčariček je prebrala zgodbo »Znamenje«, ki je kot celota zelo dobra, izvirna spominska proza. Ima nekaj pridigarskih točk (začetek in konec), ki bi se jim lahko izognila. Če je petelin osrednji junak, mu je avtorica dala malo možnosti, da izhaja njegova usoda iz njegovega značaja.

Na željo Majde Senica Vujanovič smo obravnavo njenih pesmi uvrstili na prvo mesto. V pesmih smo našli nihanja od pesniških tem do zapisov iz konkretne situacije. Opozorili smo na verz in na enjambement, kjer gre za pomenski prelom, ki ustvarja s konci in začetki verzov verigo pomenov. Pri Majdi Senica Vujanovič je bolj stihijski in brez vloge, saj ostajajo na koncu verzov predlogi in druge nesamostojne besede. Če upesnjuje stvarnost, se je dobro nasloniti na mitološke/literarne motive. Pri osmem hitrem nasvetu Roba Parnella za bolj profesionalno pisanje smo spoznali, da mora pisatelj imeti rad to, kar piše, pri devetem pa, da mora avtor znati popustiti in se ne potegovati za svoj tekst na mrtvo. Na koncu koncev so še drugi založniki. Ob koncu smo prebrali nezahtevno, simpatično zgodbo Ivanke Čadež »Modrosti dobre stare mame«, kjer je preveč poudarjeno poučevanje, ni pravih dialogov, saj bi moral glavni junak Gašper svoje iskanje identitete speljati skozi dejanja in ne skozi moraliziranje in pridigo.

V zbirki Palačinka je izšla po nekaj tehničnih zapletih slikanica - pesniška zbirka Marice Škorjanec Kosterca, z ilustracijami Milenke Houška Pavlin »Pavje pero«.

Ob 18. uri smo v galeriji RRRudolf, Vojašniška ulica 12 v Mariboru, odprli razstavo Doine in Gustava Hlinka (Reşiţa, Romunija). Najprej je pozdravil navzoče Marjan Pungartnik, za njim pa Veronika Haring, predsednica Kulturnega društva nemško govorečih žena Mostovi iz Maribora. O avtorjih je spregovoril Ervin Joseph Ţigla, predsednik društva Deutsche Vortragsreihe Reschitza. Za glasbene vložke je poskrbel mladi romunski violinist George Gassenheimer. Pesmi je brala Edith Guip Cobilanschi (Temišvar, Romunija). Razstavo je odprl častni član Zveze kulturnih društev Maribor Janez Karlin.

Od leve stoje Veronika Haring, Gustav Hlinka, Erwin Ţigla, Doina Hlinka

Edith Guip-Cobilanschi

Najprej smo se pogovorili o literarnem večeru - predstavitvi zbornika »Mostovi prijateljstva«. Zvone Batista je poročal o literarni koloniji JSKD. Zatem smo si ogledali dva hitra nasveta Roba Parnella za bolj profesionalno pisanje - da je treba pisati in objavljati in pa da je dobro iskati pomoč pri uveljavljenih piscih. Kratka zgodba Dušana Čaterja »Ivan in jaz« funkcionira na dveh ravneh - na mimetični kot komični zaplet in na negramatični kot scenarij sanj, v katerem se odigrava drama ojdipovskega kompleksa. Vprašanje je, če je bralec dolžan prepoznati psihoanalitični scenarij te kratke zgodbe, da bi jo pripeljal do smisla. Na koncu je prebrala kratko zgodbo »Oferji« še Štefka Lang. Mentor je opozoril na negotova tla interpretacije »oferja« - siromaka, kot »opfer«, žrtev, sicer pa je avtorica zabredla v flash-back in se iz njega ni vrnila. Zelo lepa je prilika o Abrahamu, biblična, vendar ne najde paralelnega zapleta v snovi zgodbe, obenem pa ji zgodba razpada na dva dela. Problematična sta še čas (slovnični in mimetični - ta naj bi bil za tako kratko zgodbo krajši) in zorni kot oz. oseba, v katero je položen zorni kot.