Maj 2009

S Hrvaško-slovenskim društvom prijateljstva občine Bednja in Hrvaško-kitajskim društvom prijateljstva Varaždin smo pripravili 28. maja 2009 ob 18. uri v Literarni hiši Maribor predstavitev knjige »Mostovi prijateljstva« (mednarodni zbornik pesmi na temo prijateljstva in ljubezni). Večer je vodil Marjan Pungartnik, prisotne pa so pozdravili Šime Ivanjko, častni konzul Republike Hrvaške v Mariboru, Rade Bakračević, predsednik društva Štajerska internacionalna skupnost in soizdajatelj knjige, Marjan Kombol, diplomat in urednik, ki je širše predstavil publikacijo. O njej in o njenem nastanku je govorila Milka Knežević, začetnika in voditeljica projekta. Nekaj pesmi udeleženih avtorjev je prebrala gospa Rahela Blažević (Varaždin).

Zajetnka knjiga - pesniški zbornik »Mostovi prijateljstva«

Rahela Blažević, Milka Knežević in dr. Šime Ivanjko

Rade Bakračević, Rahela Blažević, Milka Knežević in Marjan Pungartnik

Marjan Kombol

Rahela Blažević, Milka Knežević

Publika

Spregovorili smo o literarnem večeru dr. Tilke Kren Obran in o gostovanju v Romuniji. Od 10. pravil za profesionalnejše pisanje Roba Parnella smo obravnavali četrto o potrebi, da se pisec preizkuša na novih oblikah, žanrih, temah, ki mu niso domače in peto o tem, da se ohranja kreativni duh s tem, da vsak dan najdemo čas zase in da smo v tem času kakorkoli ustvarjalni. Obdelali smo kratko zgodbo Janka Čara »Kako sva z Vančem prevažala gripo« kot značilno spominsko prozo, pri kateri pojasnjevalni del prevladuje nad pripovednim in je z vložkom molitve neke vrste pridiga. Obravnavali smo tudi dve kratki prozi Metke Lampret »Male skrivnosti gospe Rozi« in »Zamrznjeno«. V obeh prvoosebna pripovednica obnavlja življenjsko zgodbo, s čimer spretno uvaja zorni kot kot tehniko zapleta, pri obeh pa je tudi nekoliko preobsežna v času in po temah. Bolje je, da se omeji na posamični konflikt in opusti prvoosebno navajanje obilice podatkov o osebah.

V Medvedje Brdu pri Logatcu je bila od 22. do 24. maja 2009 Literarna kolonija JSKD. Udeležil se je je Zvone Batista.

Ob 18. uri je bila v prostorih JSKD na Cankarjevi 5 v Ljubljani predstavitev revije Locutio in pesniškega portala Pesem.si. Organizirala jo je revija Mentor v okviru praznovanja svoje 30-letnice izhajanja. Predstavitev sta vodila Dragica Breskvar in Peter Rezman. O reviji Locutio je govoril njen urednik Marjan Pungartnik, o pesniškem portalu Pesem.si pa njegova iniciatorka, urednica Ana Porenta, Zalka Grabnar Kogoj, Lidija in Grega Geršak.

Na povabilo organizatorjev, društva za kulturo in izobraževanje odraslih »Deutsche Vortragensreiche Reschitza« in Kulturnega društva nemško govorečih žena Mostovi iz Maribora so se Ivana Hauser, Marjan Pungartnik in Aleš Tacer udeležili Nemških dnevov literature v Reşiţi (Romunija), na katerem smo predstavili 7. letopis »Vezi med ljudmi / Zwischenmenschliche Bindungen«. Odpravo je vodila Veronika Haring, spremljal pa nas je tudi znani humanitarni delavec iz sosednje Lipnice Günther Maier.

d leve: Aleš Tacer, Marjan Pungartnik, Veronika Haring, Günther Maier, Ivana Hauser in Angela Korb pred nemško knjižnico v Reşiţi

Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Maribor
Zveza kulturnih društev Maribor
Mariborska literarna družba, Literarna hiša Maribor
Ob 18. uri je bil v literarni hiši Maribor na Vojašniški ulici 12 v Mariboru literarni večer z dr. Tilko Kren Obran »Med esejem in poezijo«. Avtorica se je ozrla na svojo poklicno pot psihologinje in predstavila nekaj popularnih esejev na psihološke teme (karakterologijo), prebrala pa je tudi nekaj svojih literarnih besedil. Ob koncu se je z njo pogovarjal Marjan Pungartnik.

Dr. Tilka Obran Kren

Dr. Tilka Obran Kren pred občinstvom

Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Maribor
Zveza kulturnih društev Maribor
Mariborska literarna družba, Literarna hiša Maribor
Vse zainteresirane smo povabili, da pridejo na našo literarno delavnico ob 14. uri v Domu ustvarjalnosti mladih na Razlagovi ulici 16 v Mariboru. Obravnavali smo nekaj pravil izpod peresa Roba Parnella, ki pomagajo k boljšemu pisanju (kratko: čim več berite, čim več pišite, naučite se čim več novih besed), prebrali prozo Leva Detele »Kar nas bo preživelo« in na koncu še besedilo »Blagovestnik« Marjance Habjanič Jerčič. Šlo je prej za povzetek, v katerem niso nastopale osebe, ampak je avtorica o njih samo navajala dejstva. Sicer je tema zanimiva in aktualna (spolne zlorabe v družini). Imeli smo cela dva obiskovalca na naše povabilo z odprtimi vrati.

V petek, 8. maja 2009, smo ob 18. uri odprli razstavo Eduarda »Shugle« Hoisa (Gradec, Avstrija) z naslovom »Usnjeni objekti / Lederobjekte«. Ob otvoritvi je bral pesmi Curt Schnecker (Gradec), o razstavi in umetniku je spregovoril Marjan Pungartnik, ki je razstavo tudi odprl. Pri razstavi so sodelovali tudi Javni sklad RS za kulturne dejavnosti - Območna izpostava Maribor, Zveza kulturnih društev Maribor, Steiermärkischer Kunstverein Werkbund in društvo Avstrijsko-slovensko prijateljstvo. Razstavo sta podprla dežela Štajerska in mesto Gradec.

Curt Schnecker in Eduard Hois (Shugle) si oglejujeta razstavo.

Rockerski Eduard Hois

Komisija v sestavi Jelka Ciglenečki (predsednica), Marjan Strojan in Alenka Urh je med prispelimi zgodbami izbrala sedem: Zasuj me z besedami Romana Rozine, Zapri oči Andreja Morovića, Odlomek iz dnevnika Ivane Hauser, Hommage trem kovčkom Veronike Simoniti, Portret umetnika kot zmerno uspešnega belopoltega moškega srednjih let Marka Golje, Dan, ko se kopamo Marije Šedivy in Antonija ali A si ti Logova? Andreja Makuca. Komisija je nagrado v vrednosti 1000 evrov dodelila Romanu Rozini za zgodbo Zasuj me z besedami.

Seveda našima dvema - Ivani Hauser in Mariji Šedivy čestitamo.

Po štirinajstdnevnem premoru smo na delavnici najprej obravnavali dogodke v okviru 12. slovenskih dnevov knjige. Padla je kritika, da se udeleženci delavnice premalo udeležujejo prireditev, ki so namenjene tudi njim kot dodatno izobraževanje. Sledila je obravnava zadnjega, 38. poglavja iz knjige Jacka M. Bickhama »38 najpogostejših naprak pri proznem pisanju« o tem, da avtor po končani zgodbi ne sme posedati, in nasploh ocena celega ciklusa tem. Člani delavnice so ga ocenili kot pozitivnega, saj je med splošnimi za pisanje veliko praktičnih, tehničnih navodil, obenem pa uvaja besedilo osnovna načela pisateljskega poklica. Ob tem je mentor predstavil še obrazec - pripovedovalčevo referenčno listo za hitro orientacijo pri pisanju zgodbe. Prozo »Brez jezika v ustih« in nekaj pesmi je prebrala Erna Hölzl. Pri prozi smo našli predolgo vpeljavo z vrsto navedb, ki bi se morale razviti iz zgodbe, osrednja scena v zgodbi nima dramske smeri, se pravi, da je brez razvitega notranjega konflikta. Tudi sicer zgodba prehitro preskoči v obdobje Tita. Avtorica je poskušala preveč očitno sočutiti z junakom, kar ni v prid prepričljivosti. Gre pa za izjemno zanimivo temo človeka, ki nima jezika (dobesedno in preneseno), in človeškosti - avtorica ji bo morala posvetiti več načrtovanja in priprave, ne zadostuje samo zapisovanje. Pri pesmih je mentor opozoril na zanimive teme, tudi duhovitost, vendar so včasih za bralca preveč okleščene, da bi lahko sledil »zgodbi« v njih.