Zapozneli list
kljubuje na drevesu –
po snegu diši
Tople besede
vidim v mrzlem jutru,
ko srečam sosedo
Kepa snega iz
otroških rok zgreši cilj –
moj nos je snežen.
Otrpli vrabec
Zasnežena drevesa
pozlati sonce
K polnočnici
so prišle tudi snežinke
in mokri lasje
Za menoj škripa
korak neznanca v snegu –
ne obrnem se
Poljubi snežink
mi umivajo obraz
na poti domov
Na šipi se sneg
razjoče – pokuka
v ogreto sobo.