Na vsebino

Prevajalci in avtorji: Ana Jasmina Oseban

LICHTER / LUČI

Tomaš Escher (r. 1975)

LICHTER

in dem schwarzen kasten
meines Großvaters
der lange leer
vor sich hinstaubte
ist jetzt eine geige
aus dem musikunterrichtskabinet

das g hängt müde
& schräg im boden
kaum sichtbar
läuft ein riß

führt man den bogen
dem langsam die haare ausgehen
& streicht ruhig auf und ab
erklingt ein animalischer seufzer

die saiten zittern sonderbar steif
& die töne stolpern unter
fiebrigem stöhnen aus ihr

wenn Ich dann nachts
auf dem balkon spiele
sehe Ich
wie bei den häusern im innenhof
langsam wieder die lichter angehen

PARIS III

als Fremder
stapfe ich
durch die Metropole
der Exilvögel

Koreaner
schwimmen orientierungslos
durchs Viertel
immer lächelnd
auf der Flucht

Sie jagen
nach ihrem Prisma
& die Sehnsucht
wacht in jeder Gasse

ich folge den Linien
des Stadtschweins
& überall zerrt der Schwarzmarkt
der Worte an mir

vor einer Brasserie
verraucht der marokkanische Kellner
seine Pause
& eine kopftücherne Babuschka
in Marineuniform
spielt stolz Katjuscha

HANNAH

Dein geliebtes Königskinderberg
nie wieder
um nicht zu dunkeln
fröhliche Tage

Die Mutter gab Dir
Geschwister an die Hand
als stählerne Panik
hereinbrach

selbst Kind
noch
& voller Hunger

brachtest sie
durch Tod
& brennendes Dresden

Bilder des Krieges
hielten Dich
im Schattenraum

schlangenhungrig
Schmerz
stieß immer wieder
in Einsamkeit

aus tiefen Wunden
Gift
& nichts
was Hilfe versprach

so viel
hätte

nun ganz
Du
im Wolkentraum
Erinnerung

LUČI

v dedkovi črni skrinji
ki je celo večnost
prašna samevala
zdaj leži violina
iz kabineta za glasbeno vzgojo

g visi utrujeno
& postrani po dnu
komaj vidno
teče praska

če vzamem lok
z natrgano žimo
& zbrano povlečem gor in navzdol
zazveni animalični vzdih

strune posebej
zategnjeno vlečejo
& toni se v vročičnih stokih
spotikajo iz nje

vsako noč
ko godem na balkonu
gledam
kako se v oknih nasproti
polagoma
prižigajo luči

PARIZ III

tujec
stopam
po metropoli
izgnanih ptic

Korejci
brezciljno plujejo
skozi četrti
na begu
& z večnim smehljajem

lovijo
svojo prizmo
& hrepenenje
straži vsako ulico

zasledujem proge
mestnega pujsa
& povsod me nadleguje
črni trg besed

pred restavracijo
maroški natakar
zakaja svoj odmor
& babuška z ruto na glavi
v mornarski uniformi
ponosno zagode Katjušo

HANNAH

tvoj ljubljeni Kalinindeškigrad
nikoli več
da ne zmrači se
radost jasnih dni

mati ti je v roke
potisnila sestri
ko je jeklena panika
vdrla v mesto

še sama
otrok
& polna lakote

si ju povedla
skozi smrt
& Dresden v plamenih

podobe vojne
so te zadržale
v prostranstvu senc

pogoltna kača
bolečine
je pogosto
usekala v samoto

strup
iz globokih ran
& nič
ni pomagalo

toliko
bi lahko

zdaj si
cela
v oblačnem snu
spomina

100 %