Ne iz tebe, ne v meni,
nekje vmes med nama,
kakor med vrsticami,
v medprostorjih črk,
vzletavajo nove misli.
Med nevidnimi srečanji
na novo se spočenjajo,
v svežih jutrih izbrane,
v poldnevih nama dozore
misli nedoumljivih svèti.
Iz naših cvetnih gajev,
s tvoje večno zelene lipe,
skozi jasno king’s blue,
nad srebrninami mesta
lepote živih sanj lebdé.
Ne iz tebe, ne v meni,
temveč nekje med nama,
med torami, povedanega,
med ozkimi precepi želja
nama vznikajo pomladi.