ČEVELJ - 1. STRAN
ciklus: stric ranjenec
sprehod prepad
s hrbtom nerodno sestopa v uto.
rep zvit pod tarebuh. kresnice
z verige čez plot. črne črepinje
v trebuhu, ob okno se stiska
vsekdanja zareza krvi. bel trebuh
črno strmoglavlja. beline zrkla
prepad rdečih žilic. lučka prihaja!
rdeče mušice izginjajo v luč.
lučka prihaja pasje uši izginjajo
v luč, tovariš mi strmo posveti
v oči! jutro grdo strmoglavi v dan.
vrata odpiram
na dolgih nožicah baletke razklane.
lahkokrilke mušice mrtvih vrstov.
kri mrtva hči. dolga kri. mrgoli kri.
mrtvo srce mesnate gladine, muhe
pettonka pršeč iz črnine. tanke steklenke
dolgih vratov: tekočine! še tekočine!
zalito. zgoščeno. gosto. še bodi mi
mokra! tekoča! deroča! – naj spet
kar na prsih odnesem vrsta domov!
psica pri vratih zatuli, vse divje
poskoči, mi temna na parsi, mi z gobcem
v obraz. nekaj zavpije v uho.
hrup trepalnic
krtina na prtu. rana na prtu
odprta. globoka razpoka. daleč,
na dnu ranjenec ranjen globoko
v oči. kdo trka? kdo trka?
na zdravje: poglej v oči!
s čelom na prtu. rana, razpoka,
stric ranjenec mrtev pod vrsti.
hrup – kot da kdo trka. mrtvo
ruvanje. suvanje mrtvo. hropenje:
na zdravje! na zdravje! naj
vsaj za trenutek zatisnem oči!
odraslost
skoraj trd, utrujen. glava
vdano obvisi. pasji gobec
mehko na kolenih sanja.
opita pomehkužena toplota.
visoko v glavi žgoč otroški
jok. otrok oster. na topem
nožu pasja glava kima:
trdota! trdota! v pasjo glavo
brcne bled natakar: vroč otrok
rdečih lic. brcne! brcne!
kratek zrastem skozi vrata
in poginem v plot.
tonem
nekam žalosten srknem! za plotom
požene pekočea kopriva, v mrak
utone krvava. v koprive utone
zabodene kmetice luna. dolgi komarji,
predmestni falotje otožnih oči,
se v rojih spusatijo. zabodena psica
plazi globoko pri tleh. veriga težka.
rdeča veriga srka kri z lic.
nekam slabo… nekakšna
bledica… moti se mi,
ker nimam več dna.
rdeče smrčanje
stoji, stoji… pritlikav pes
stoji na pragu. blatno stopalo.
blatno stopalo oblačno. oblak
blaten. korak mračen. glasno
mučenje po kotih. boleče
smrčanje. glasnejše smrčanje,
da me ne muči. uboga žival:
krhko, nežno, tižje uho.
natakar! natakar! hitreje!
glasneje!...
ponedeljek, da se ne muči