POLETEL SI V TEMO

Patricku

Nikoli več ne bom
ljubkovala tvoje svilnate glavice
v školjki svojega naročja.

Kdo mi je ukradel slovo,
droben stisk ročic,
droben objem,
droben poljub,
droben nasmeh?

Ne želim se prebuditi
v dan z bolečino.
Da me misli bolijo.
Da me vsak vzdih zaboli.
Ne čutim več tvojega diha.
Hitim v spanec,
da poiščem v tvojih očeh
življenje.

Tišina se trga s sten.
Stene ne spregovorijo.
Zakaj ne slišijo,
tišine v meni?

Izgubljam se.
Vrtinec, vrtinec,
vrtinec, vrtinec.
Neskončen vrtinec.
In ni vrat.
Vrtinec. Vrtinec.

Zakaj ne jaz?
Zakaj ne oba?
Zakaj?