ZATE, DOLGI ČRV

LJUBEZEN NA PRVI POGLED

na nogi se
mu je odprla
rana

zašijem jo
in zavijem
v povoj

medek me
prestrašeno
pogleda

me ne boš
vrgla v smeti

sva si obljubila
da bova
skupaj
zapustila
svet

kje sem

ne vem
kaj bi pisala

kako bi to
točno natipkala
na računalnik

ko pridem
ven
iz tega pekla
ali bo
kdo razumel
to
kar pišem.

rekel si mi
kaj naj
napišem

jaz pa
ne vem
kaj bi napisala

kako bi to
točno natipkala
na računalnik

kot se odpre
cvetni popek
je danes prišla
pomlad
skoraj
po koledarju

včeraj
je bil še sneg
led
neplužen
kako
se je čutil
zimski
mraz

odprla sem vrata
in pričakovala
da bo tako

a vse
je izginilo
vsa zimska
navlaka
sonce je
bleščalo
ko sem
odhajala
od doma

tudi medeka
sem imela v
torbi

medek reče –
taka presenečenja
so najdragocenejša

na psihiatriji
ustvarjajo
kar po
tekočem
traku
laži

to opažam
pri sebi
za druge
pa ne vem

potolaži me
da napišem
pesem
ki ne bi
bila laž

kaj če
koga
poznaš
ne moreš
vedeti tudi
za bolezen
ki jo ima

ne medo
midva o
tem razmišljava
in ne najdeva
sklepa

srečala
sva se
ob cesti

nebo je bilo
temno

nevihta
se je
bližala

premočila
si bom
svoje salonarje
nič ne spadajo
v to vreme
sem pomislila
in si jih ogledala

ti si
ležal kar
na mojem salonarju
dolgi črv
ležal
in mi
namigoval

tako zdrizast
prav grd
in popolnoma
moker

stresla sem čevelj
in padel si
v lužo

vem da je
moja glava
danes
tabula rasa

čakam
trudim se
da se napolni
s pesmico
ki me bo
prenesla
v daljen
svet in
po kateri
se me bo
kdo spomnil

kaj pa če
ne bo nič
iz tega
ne smem
dvomiti

tana, zbudi se
poglej na uro
tako si prespala
tudi literarno
uro na lentu

tako strašno
se mi je zdelo
dopoldne
ker za nas
ni dela

ko sem
prišla
domov
so me
bolele
noge

malo bom
zaspala
sem si rekla

sanjalo se mi je
da sem
nekaj napisala

medo oprosti
ne kregaj
me več

sem pač
prespala
literarno uro
na lentu